ČAKAM TE

Spet polje cveti.
Srce si želi.
Že vsi so prišli.
Tebe pa ni.

Tebi sem dal vsa imena.
Lepša so od rož dišečih.
Kakor godec sem prepeval:
»Pesem si!«

Zate bil sem brez plemena.
Kamen oster kakor britev.
Mrtvi materi sem rekel:
»Sreče ni!«

Če boš nekoč prišla,
ne zatiskaj si oči,
ko tu ob reki bo prepolno rož.
Ko bela breza tu bo zadrhtela spet,
ko zganil se nek čudni veter bo.

Daj, daj, daj mi glas!
Daj, daj, daj mi glas!
Že predolgo čakam te.
                                      Feri Lainšček